Ko se iz Sežane peljete proti Novi Gorici, na pobočju griča Tabor ugledate tipično strnjeno kraško vasico. Tomaj, ena najlepših vasi v osrčju Krasa, kot speča Trnuljčica čaka, da sredi iskanja zaklada med kamnitimi kraškimi hišami odkrivate tudi njeno zgodovino. Za Jurija Clemenz in Vojko Žgavec Clemenz je Kras čaroben in privlačen, osupljiv in presenetljiv. In prav s pomočjo Karre, blagovne znamke, ki sta jo ustvarila pred leti, želita tudi gostom Odprtih vasi predstaviti Kras izvirno in drugače, osebno in posebno. V svojo pondubo vključujeta več deset partnerjev, s katerimi svojim gostom ponujata butična doživetja po meri. Gostom pokažeta, kako živijo kraševci, zakaj imajo od dela zgarane roke in črno za nohti, kako živi družina. Njuno vodilo je »moj dom je tvoj dom« zato sta odprla tudi vrata svojega doma, ki sta si ga v Tomaju ustvarila pred dvajsetimi leti. Obiskovalce gostita v svoji dnevni sobi, na terasi in vrtu in njuni gmajni, hkrati pa odpirata vrata delavnic in ustvarjalnic več kot petdesetih kraških in brkinskih ustvarjalcev na obeh strane meje, tudi na italijanski strani.
Posebno kraško doživetje pa svojim gostom ponujata s Kraškimi pobegi, ki so odlična zabava s prijatelji, sodelavci ali izvirna popestritev družinskega izleta. Ustvarila sta dve zgodbi lova na zaklad, sobo pobega in sobo pobega v gmajni. Pohvalita se lahko, da je Tomaj postala najbolj igrificirana vas v Sloveniji. Igrifikacija je namenjena majhnim skupinam, od dve do pet oseb, ki skozi igro, zank in ugank odkrivajo že napol izumrle in tudi med domačini pozabljene zgodbe. Pripravljata pa tudi butična, po meri pripravljena doživetja. Lahko zgolj kosilo v sadovnjaku ali pa ekskluzivno romantično večerjo ob baklah z violinistko v gmajni. Zakonca pa sta poleg Kare, tako doma kot tudi v sosednjih Italiji, Avstriji in Nemčiji, prodrla z butičnimi, doma izdelanimi marmeladami Mmm Beatrice, ki jih prav tako povezujeta v zgodbe Karre. Na njunem vrtu, pod staro murvo, potekajo hedonistične gurmanske degustacije, ki jih sestavljajo jedi iz lokalnih pridelkov, spremljajo pa jih njune male kulinarične coprnije - 29ih vrst marmelad, dva čatnija in paradižnikove šalše. Že dve leti za goste pripravljata tudi marmeladni kviz, najraje na vrtu, pod senco starega hrasta. Goste razdelita v dve skupini in jih popeljeta na potovanje skozi svetovno zgodovino marmelade. Na koncu sledi še najbolj slasten del – pokušanje marmelad in ugibanje sestavin v njej.